Sajenje in vzdrževanje drevnin

torek, 15. oktobra 2013, avtor David Kranjc

Jesenski čas vrtnarji izkoristimo za urejanje vrta in tako se bomo tudi mi v tem prispevku posvetili sajenju in vzdrževanju drevnin. V našem kraju imamo kar nekaj lepih primerkov okrasnih drevnin, vendar pa najdemo tudi drevesa, ki so izrazito nestrokovno vzdrževana, čeprav so nam bila nekdaj v ponos. V prispevku bom posebej omenil osnovna pravila za sajenje dreves in najpogostejše napake, ki jih ljubiteljski vrtnarji naredijo pri sajenju ter kasnejšem vzdrževanju okrasnih dreves.


Sajenje drevnin

Sajenje dreves je dokaj preprosto opravilo, ki zahteva le nekaj dobre volje in telovadbe z vrtnim orodjem. Za sajenje dreves veljajo nekatera splošna pravila, ki jih bomo v nadaljevanju podrobneje opisali. Velja pa, da je pravilno posajeno drevo vsekakor bolj tolerantno na spremenljive razmere in mnogo manj občutljivo na sušna obdobja, ki so zaradi podnebnih sprememb vse bolj značilna tudi za naše kraje. Velja si zapomniti, da je najustreznejši čas za sajenje rastlin jesen ali zgodnja pomlad, ko so rastline še v mirovanju in je šok zaradi presaditve najmanjši. Sadike vzgojene v loncih (kontejnerjih) pa se lahko uspešno sadijo tudi preko poletja, pri tem moramo le nekoliko paziti, da koreninsko grudo redno oskrbujemo z zadostno količino vlage.

Preden se odločimo za sajenje drevesa, moramo izbrati ustrezno drevesno vrsto glede na naše želje in prostor, ki ga želimo nameniti drevesu. Pri izbiri drevesne vrste naj vam pomagajo vrtnarji, gozdarji in krajinski arhitekti, saj je pri načrtovanju posaditve treba poznati ekološke zahteve rastlin (tla, prostor, osvetlitev). Pogosto smo kasneje presenečeni nad neprijetnostmi, ki so posledica neupoštevanja ekoloških potreb drevesa. Kot primer lahko navedem naše lovrenško pokopališče, kjer smo morali ob glavni poti podreti vsa drevesa zaradi razraščanja korenin, ki so dvigovala nagrobne spomenike.

 


Postopek sajenja


Najprej izkopljemo sadilno jamo, ki je vsaj dva do trikrat širša kot je koreninski sistem sadike in enako globoka. Običajno se v težkih in slabo odcednih tleh izkoplje nekoliko globljo sadilno jamo, da se pripravi ustrezno drenažo in doda substrat. Če bomo drevesu namestili oporo, je potrebno zabiti v jamo sadilni kol pred sajenjem, da se kasneje ne poškoduje korenin.

Najugodneje za drevo je, da se sadika posadi tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Če je sadika v loncu, lahko ob odstranitvi lonca preverimo, kakšen je koreninski sistem sadike. Sadike, ki imajo slabšo koreninsko grudo, imajo v loncu nad koreninsko grudo še precej odvečnega substrata, ki ga je najbolje odstranit oz. dodati na dno sadilne jame. Če so tla, kamor sadimo, dobra, postavimo sadiko iz lonca neposredno v sadilno jamo, običajno pa se doda na dno sadilne jame ustrezen substrat. Ko postavimo drevo v sadilno jamo, lahko s pomočjo ravne palice ali kar s pomočjo ročaja lopate preverimo, ali je globina sajenja prava. Razprostremo korenine pri sajenju sadik z golimi koreninami ali prepletene korenine, ki krožijo pri rastlinah v loncih. Če ima sadika v loncu dobro razvito koreninsko grudo, krožeče in prepletene korenine razrahljamo oz. po potrebi tudi odstranimo. Ko sadiko poravnamo, dodajamo substrat, ki ga ob robovih in po vrhu rahlo potlačimo, da se sprime s koreninsko grudo. Običajno nasujemo v območje sadilne jame nekoliko več substrata, saj se ta kasneje še posede.

Sadiko privežemo na oporo s plastično ali gumasto vezjo. Opora ostane ob rastlini le prvo leto ali dve, dokler se rastlina ne vraste, kasneje jo odstranimo. V območju sadilne jame lahko pustimo nekoliko višji rob iz nasutega substrata in/ali zastirke, ki služi kot usmerjevalec vode h koreninam. Najugodnejša zastirka je lubje v debelini okrog 5 cm. To zadržuje vlago v tleh in preprečuje razvoj plevelov.

Ko je drevo posajeno, odstranimo še morebitne poškodovane ali suhe veje, odrežemo tudi nepravilno rastoče veje in drevo temeljito zalijemo. Za uspešno rast drevesa je potrebno tudi vzdrževanje: predvsem zalivanje ali namakanje v času po sajenju in preko poletja.


Slika 1: Pravilen način sajenja drevesa

 

Najpogostejše napake pri vzdrževanju drevnin (nestrokovna in neredna rez)

Redno vzdrževanje vključuje tudi redno rez drevnine, ki mora biti sprotna in strokovna. Namesto tega se čestokrat izvaja koljarjenje, kar pomeni rez približno 5-letnega prirasta drevja. Še pogosteje pa se, na nekaj let, krošnje kar »obglavlja«. Takšno obrezovanje dobro prenašajo le vrbe. Lep primer tako obrezane in obraščene vrbe je drevo pred cerkvijo sv. Lovrenca.

Pogosto pride do takšnega obrezovanja zato, ker v začetni, načrtovalski fazi ne predvidimo končne velikosti drevesa. Takrat se pojavi stiska s prostorom, kar se po navadi rešuje z grobo rezjo. Takšen način obrezovanja je prevelik poseg, saj zmanjšuje odpornost drevesa proti škodljivcem in boleznim ter ne nazadnje daje drevesu zanj neznačilno obliko. Drevesu se vzame njegovo dostojanstvo in tako iznakaženo drevo je obsojeno na životarjenje in prezgodnji propad. Drevesu brez krošnje zaradi izstradanosti odmre del korenin. Odmrle korenine zgnijejo in dreves ne morejo več sidrati v tla, zato močno zraste verjetnost, da ga bo neurje izruvalo in podrlo.

Da se izognemo tem posledicam, moramo pri načrtovanju sajenja drevnin izhajati iz danosti prostora in temu primerno saditi pravilno izbrano drevnino. Razna pomlajevanja sicer vzbudijo novo rast, vendar je ta učinek kratkotrajen. Vsak grob poseg v drevo namreč krajša njegovo življenjsko dobo. Če se že lotimo obrezovanja, torej redčenja krošnje, pa mora biti to omejeno na odstranjevanje vej na zunanjosti krošnje in na izžagovanje sekundarnih vej (stranskih vej). Pred vsakim obrezovanjem je treba natančno določiti cilj, ki ga želimo z njim doseči (redčenje, presvetlitev, razbremenitev krošnje). S pravočasno, redno in strokovno nego mladega drevesa se je mogoče v veliki meri izogniti težavam in tudi stroškom, ki bi se sicer pojavili s povečevanjem dimenzij drevesa.

 


Slika 2: Dovoljeno zmanjšanje prostornine krošnje naj bi bilo do 25 %

Pri rezi debelejših vej pazimo, da lubja ne poškodujemo ob rezni rani. Tej zelo pogosti napaki se izognemo tako, da vejo na prvi četrtini njene dolžine najprej spodrežemo in šele nato odrežemo (Slika 3). Sedaj nam ostane le krajši del veje, ki ga odrežemo vzporedno z vejnim ovratnikom. Vejni ovratnik je debela osnova veje oziroma mesto prehoda iz debla v vejo, ki ga ne odžagamo. Rez, ki je vzporedna na vejni ovratnik je idealna tudi zato, ker je površinska rana reza najmanjša (Slika 4). Po končani rezi lahko rano premažemo s cepilno smolo (npr. Kambisan).


Slika 3: Pravilen način reza debelejše veje


Slika 4: Vzporedna rez z vejnim ovratnikom omogoča površinsko najmanjše rane (rez št. 3)

 


Primeri nestrokovnih posegov na drevninah v našem kraju

Prireditveni center je pred »obglavljanjem« krasilo pet mogočnih topolov. Zaradi nestrokovnega posega so pričeli odmirati in odstranitev dreves je bila zaradi varnosti nujna (Slika 5).


Slika 5: Topoli ob prireditvenem centru


Prebivalci šolske ulice so si pred balkoni posadili brezo, vendar niso upoštevali njene končne velikosti, zato so kasneje izvedli »koljarjenje« (slika 6).


Slika 6: »Obglavljena« breza na Šolski ulici

Parkirišče na Spodnjem trgu krasi črni bor, ki so ga načrtovalci parkirišča ohranili. Na sliki 7 je lepo opaziti nepravi razvoj krošnje, saj ima krošnja dva vrhova. Enega izmed njiju bi morali odrezati že v mladostni dobi drevesa. Tako razraščena krošnja predstavlja nevarnost zaradi možnosti lomljenja enega izmed vrhov drevesa. Prav tako ima sedaj drevo nekoliko nerodno izpostavljen položaj glede na parkirišče, saj je čestokrat tarča osebnih vozil (Slika 8).


Slika 7: Črni bor ob parkirišču na Spodnjem trgu


Slika 8: Poškodbe lubja zaradi stikov z vozili. Takšne poškodbe precej skrajšajo življenjsko dobo drevesa.

Ob križišču Gabrce in Gozdne poti stoji mogočen hrast, ki so mu odžagali spodnje veje. Ob tem posegu so na mestih poškodovali vejni ovratnik ter lubje in tako povečali površino rane (Slika 9).


Slika 9: Primer nepravilno odrezane debelejše veje

V članku sem želel osvetliti osnovna pravila, ki jih moramo upoštevati pri sajenju drevnin, še posebej bi poudaril izbiro ustrezne drevesne vrste. Z upoštevanjem ekoloških lastnosti drevesa, ki ga bomo posadili, se izognemo napakam, ki sem jih omenil v tem prispevku.

Želim vam obilo vrtnarskih uspehov!

 

comments powered by Disqus