Stolp ob Koči na Klopnem vrhu

prispeval Žomošter, vstavljeno 24.11.2014 11:53

Poslana 6. 3. 1920

Spodaj še poročilo o tem stolpu.

"Nekoliko nižje stojita logarjeva hiša in krasna vila, katero je dal sezidatii sedanji falski grof. Na verandi te vile je diven razgled, četrt ure odtod stoji „turn", to je kakih 15 m visok razgledni stolp, katerega je dalpostaviti prejšnji posestnik falski. Omenil sem že, da obnebje tisti danni bilo ugodno za razgled. Bil sem pa pred tremi leti v tem stolpu, koje bil zrak tako čist in prozoren, kakršen je le parkrat v letu. Na severni strani vidiš v bližini trg Št. Lovrenc, ves Kozjak, za njim nekolikoproti zahodu „Svinske planine" z orjaško Golico in Golovec (Korske planine) na meji koroško-štajerski. Golica je Pohorcem zanesljiv vremenski prorok. Za njo se vidi veliko, sivo gorovje, najbrž Zirbitzkogel pri Judenburgu. Na severni strani vidiš ob ugodnem vremenu Schoekl
in pod njim mesto Gradec. Na vzhodu se vidijo na slemenu Pohorja Sv. Bolfank in Veliki vrh (1342 m), ob vznožju Pohorja Maribor in mične Slovenske gorice, na katerih se blešči proti večeru nebroj cerkev in kapelic. Tudi vidiš Mursko in Lipniško polje, po katerem se vije srebrnobela Mura. V daljavi pa se izgublja na vzhodu gričasti svet in se začenja Ogrska.«

A. Lesjak: Iz Ruš na Klopni vrh, Planinski vestnik, 1901, št. 10. str. 155

Fala

prispeval Pohorc, vstavljeno 06.07.2011 16:56

Založil F. M. Nowak, Maribor - 1929.

Klopni vrh

prispeval Pohorc, vstavljeno 27.04.2011 20:57, spremenjeno 27.04.2011 21:24

Založilo SPD Maribor. Nastala v 30-ih prejšnjega stoletja.

Grad Fala

prispeval Pohorc, vstavljeno 14.01.2011 20:52, spremenjeno 26.04.2011 01:11

Pobarvana razglednica, 1918.

Plemstvo piše v rodno Italijo

prispeval Pohorc, vstavljeno 19.08.2010 16:46, spremenjeno 03.10.2010 20:04

Razglednico je 23. 8. 1904 napisala in odposlala contesa Pia Zabeo; nečakinja in soimenjakinja Aškerčeve skrite in neuslišane ljubezni. Podpisala sta se tudi njen oče, zadnji falski grof, Alfonso Zabeo in njegova žena Llelia.

Fala pred I. svetovno vojno

prispeval Pohorc, vstavljeno 08.07.2010 16:36, spremenjeno 08.07.2010 16:37

Ena izmed tistih v seriji Franza Erbena. Najverjetneje poslana 1914.

Železniška postaja na Ruti okrog leta 1910

prispeval žomašter, vstavljeno 30.03.2010 11:58, spremenjeno 30.03.2010 11:59

Razglednico je okrog leta 1910 posnel in izdal pomembni mariborski fotograf Franz Erben, ki je leta 1906 iz Gradca prišel v Maribor. Znan je po svojih fotorazglednicah Maribora in okolice. Leta 1911 se je preselil v Slovensko Bistrico.

Lovrenška jezera

prispeval grofceljski, vstavljeno 13.02.2010 19:38

Novejša, poslana 1987
Založil Unior Zreče , realizacija Delavska enotnost

Dve falski

prispeval Pohorc, vstavljeno 28.12.2009 18:29

Prva nosi pečat 27. 3. 1914, založnik: F. Erbeen
Drugo je založil F. M. Novak 1929. Ni poslana.

Zemljevid Pohorja

prispeval žomašter, vstavljeno 13.12.2009 10:19

Razglednica je bila izdelana leta 1936. Avtor in založnik nista znana.

Zemljevid izletov iz trga Sv. Lovrenc na Pohorju

prispeval žomašter, vstavljeno 13.12.2009 10:17

Razglednica je bila izdelana pred 2. svetovno vojno. Avtor in založnik ni znan (verjetno g. Otmar Fornezzi), tudi ni bila poslana.

Cerkev Sv. Ignacija na Rdečem bregu

prispeval Pohorc, vstavljeno 07.12.2009 16:01, spremenjeno 03.10.2010 20:05

Edina cerkev na Slovenskem, ki je posvečena Ignaciju Loyolskemu, ustanovitelju jezuitskega samostanskega reda. Najprej je tu stala lesena kapela, omenjena prvič leta 1751, čez približno deset let je bila pozidana v cerkev in leta 1769 posvečena. Oltar je delo kiparja Jožefa Strauba in je prej stal v frančiškanski cerkvi v Ormožu.

Razglednica je bila napisana 7. 6. 1927.

Falska graščina

prispeval Pohorc, vstavljeno 14.06.2009 23:37, spremenjeno 15.06.2009 02:43

Poslana leta 1946, vendar narejena že pred vojno. Založil L. Kieser, Maribor.

V poletnih počitnicah 1878 se je na gradu Fala mudil tudi mladi bogoslovec Anton Aškerc. Nekaj tedensko bivanje pri družini Zabeo je kasneje doživelo kar nekaj razprav med literarnimi zgodovinarjih, predvsem zaradi Aškerčeve ljubezni do Pie Zabeo. Tod pa naj bi Aškerc tudi slišal za kugo, ki je nekoč morila po Lovrenškem in okolici. Na desni breg Drave jo je, vračajoč se domov, prenesel neki splavar.

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...
Čez reko čoln črni leti.
A potnica pozna,
velika in grozna
z brodnikom v njem tiho sedi.
(Anton Aškerc: Ponočna potnica)

Fala

prispeval Pohorc, vstavljeno 14.06.2009 23:30, spremenjeno 15.06.2009 00:07

Natisnjena 1930, založnik F. Nowak.

Še dolgo v 19. stoletje so se splavarji bali tega kraja. Pod falsko pečino so jih čakale zloglasne brzice, po katerih je Fala tudi dobila ime. Na levem bregu jih je varoval kip Janeza Nepomuka, zgoraj v kapeli graščine pa priprošnjik vseh popotnikov na vodi - sv. Miklavž. Da bi zadostili še divjim silam temačne vode, so metali povodnemu možu Gestrinu in njegovim hčerkam v robce povite novce.
Graščina na Fali je prvič omenjena v listini iz leta 1245. Sem so šentpavelski menihi iz Lovrenca prenesli upravo svojih obdravskih posesti. Prvotni grad je stal na griču nad današnjo stavbo in z dominantno lego obvladoval kopenski in rečni promet v Dravski dolini. V času turških vpadov pa je z zapornim zidom (klužami) ob Lobnici igral tudi pomembno obrambno vlogo. Leta 1628 je tu šentpavelski opat Hieronim Marchstaller ustanovil visoko šolo za klerike, ki naj bi bila celo podružnica dunajske univerze. V dobi jožefinskih reform je graščina po letu 1782 prehajala med raznimi plemiškimi družinami, med njimi so bili pri domačinih posebej priljubljeni italijanski grofje Zabeo. Zadnji lastnik graščine pred II. svetovno vojno je bil Pavel Glančnik, poročen s Karolino Zabeo.

Lovrenška jezera

prispeval žomašter, vstavljeno 06.06.2009 14:22

Napisana 5.3.1932, založilo S.P.D. Konjice

Lovrenška jezera

prispeval žomašter, vstavljeno 06.06.2009 14:19

Napisana 4.11.1908, založnik ni znan.
Na sprednji strani je podpisan Alois Jaeger, trgovec iz Lovrenca, ki je založil in izdal kar nekaj lovrenških razglednic.

Vrelenk

prispeval žomašter, vstavljeno 06.06.2009 08:41

Napisana 20.5.1923.
Na hrbtni strani je zanimiv je zapis imena "Vrelnik", kar kaže na izvorno besedo "vrelec", "vrelo", iz katere verjetno izvira poimenovanje za Vrelenk (1160 m nadmorske višine). Napačno pa je zapisano, da je "Kasjakovo" na Rudečem bregu. V resnici je na Recenjaku.

Pred gozdarsko kočo na Klopnem vrhu

prispeval Pohorc, vstavljeno 17.12.2009 16:49, spremenjeno 03.10.2010 20:06

Spredaj napisan datum 17. 5. 1926. Razglednica ni bila poslana, založnik neznan.

Gozdarska hiša na Klopnem vrhu

prispeval Pohorc, vstavljeno 11.12.2009 15:39

Na hrbtni strani napis 5. junij 1922.

Klopni vrh - gozdarska hiša falskega grofa

prispeval žomašter, vstavljeno 26.05.2009 22:19

Poslana 9.1.1924, fotograf, tiskar in založnik Emiil Prietzel, štajerski cesarsko kraljevi dvorni dobavitelj. Na hrbtni strani je odtisnjen je žig: Friedrich Kieffer, Sv. Lovrenc nad Mariborom.

Klopni vrh - gozdarska hiša falskega grofa

prispeval žomašter, vstavljeno 26.05.2009 22:14

Poslana 16.9.1915, založnik Friedrich Kieffer iz Lovrenca.

Klopni vrh - gozdarska hiša falskega grofa

prispeval žomašter, vstavljeno 26.05.2009 22:12, spremenjeno 26.05.2009 23:28

Neodposlana, izdelana okrog leta 1910. Koča je bila oddaljena nekaj več ko 5 minut hoda od planinske koče na Klopnem vrhu, od koder si prišel po lepem visokem drevoredu. Njen upravitelj je bila falska graščina, ki je nudila lepo opremljene sobe gostom skozi vse leto. Tukaj se je ob poletjih zadrževal tudi grof Zabeo. Njen zadnji lastnik je bila Pia Fischer iz Beograda. 12. septembra 1941 jo je požgala Pohorska četa.

Klopni vrh

prispeval Pohorc, vstavljeno 05.07.2009 14:06, spremenjeno 03.10.2010 20:06

Poslana 5. 5. 1934, založila podružnica SPD v Mariboru.

Klopni vrh

prispeval Pohorc, vstavljeno 05.07.2009 14:05

Neposlana, nastala v 30. letih prejšnjega stoletja, založilo SPD Maribor.

Koča na Klopnem vrhu

prispeval Pohorc, vstavljeno 26.05.2009 20:35

Poslana 20.5.1934.

Klopni vrh

prispeval Pohorc, vstavljeno 26.05.2009 20:32, spremenjeno 26.05.2009 20:36

Poslana 1.11.1929.

Jeseni 1903 je v lovski koči falskega grofa Zabea Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva uredila planinsko zavetišče, iz katerega je kasneje nastala planinska koča. Leta 1924 je opisana kot pritlična stavba s kuhinjo, obednico, sobo z osmimi posteljami in pogradimi za 35 oseb na podstrešju. V zimah med vojnama je bila priljubljeno središče smučarjev, leta 1929 je v njeni bližini mariborski smučarski klub zgradil skakalnico, ker pa ni bila ustrezna je leta 1933 zgradil še eno v lovrenškem Kotu. Poleti 1930 so z mašo na prostem odprli prenovljeno kočo s 45. posteljami. Zadnja oskrbnika pred II. svetovno vojno sta bila Jožef in Pepca Dolinšek iz Lovrenca. 17. septembra 1941 so kočo, po zmagi nad nemškimi alpinskimi lovci, požgali borci Pohorske čete, danes je na njenih kamnitih ostankih urejena razgledna terasa.

Zimske radosti na Klopnem vrhu

prispeval Pohorc, vstavljeno 06.05.2009 16:41

Razglednica ni bila poslana, verjetno pa je nastala v 30. letih prejšnjega stoletja.

Klopni vrh

prispeval Pohorc, vstavljeno 05.07.2009 14:03

Neposlana, nastala v 30. letih prejšnjega stoletja.

Železniška postaja Ruta in splav na Dravi

prispeval žomašter, vstavljeno 30.04.2009 17:22, spremenjeno 30.04.2009 17:35

Poslana 10.7.1955, fotograf Benet iz Maribora. Razglednica je bila tiskana po 2. svetovni vojni, fotografija pa je bila posneta včasu pred vojno (glede na enakost z zgornjo sliko na razglednici iz leta 1938).

Železniška postaja Ruta in Hitlov brod na Dravi

prispeval žomašter, vstavljeno 30.04.2009 17:20, spremenjeno 30.04.2009 17:39

Poslana 18.11.1938, fotograf je verjetno Benet iz Maribora (glede na to, da je zgornja slika enaka kot na razglednici iz leta 1955, na kateri je na hrbtni strani odtisnjeno njegovo ime). Na obeh slikah je Hitlov brod, na spodnji je na njem avtomobil gospoda Otmarja Fornezzija iz Lovrenca, ki je bil tedaj taksist v kraju. Avto je bil znamke Tatra, imel je registrsko številko 1935. Na Dravi je viden tudi splav.

Železniška postaja Ruta iz zraka

prispeval žomašter, vstavljeno 30.04.2009 08:46

Poslana 11.2.1932, založnik ni znan.

Železniška postaja iz zraka

prispeval Pohorc, vstavljeno 29.04.2009 14:48

Poslana leta 1931, založil J. Boldin.

Železniška postaja na Ruti

prispeval žomašter, vstavljeno 29.04.2009 08:55

Photohaus "Adria", Seebad Grado. Razglednica je nastala v času do leta 1925. Vidno je glavno poslopje železiške postaje, na njem je tabla z napisom Sv. Lovrenc na Pohorju.

Železniška postaja na Ruti

prispeval žomašter, vstavljeno 28.04.2009 17:13

Poslana 15.6.1901.Založnik ni znan.

Železniška postaja na Ruti

prispeval Pohorc, vstavljeno 28.04.2009 16:20, spremenjeno 08.12.2009 19:03

Razglednica je nastala pred prvo svetovno vojno, ni bila poslana in je brez datuma.

Po izgradnji Južne železnice (Dunaj - Trst) leta 1857 so to glavno prometno žilo začeli povezovati s sosednjimi deželami in industrijskimi ter trgovskimi središči. Koroška ali dravska proga od železniške postaje Maribor - Studenci do Celovca je bila zgrajena v letih 1857 -1863. Prva lokomotiva je po njej vozila 13. novembra 1862 od Maribora do Vuzenice.
Velike koristi je koroška železnica prinesla tudi lesnim, glažutarskim in železarskim podjetjem v Lovrencu in okolici. Železniška postaja na Ruti je postala, poleg dotedanjih dravskih splavov, novo "okno v svet". Od leta 1863 nosi kraj tudi novo uradno ime Sv. Lovrenc na koroški železnici, dokler ga niso leta 1895 preimenovali v Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Po podatkih Rudolfa Badjure iz leta 1924 je potovanje po železnici od Rute do Ljubljane trajalo s poštnim vlakom 5 ur, s prestopom na brzi vlak v Mariboru pa nekaj manj kot 4 ure.