Avstralci po spominski poti Vranov let

četrtek, 6. september 2018, avtor Anžej Bečan, foto Branimir Osovniker in Anžej

Davnega avgusta leta 1944 je preko sto zavezniških vojakov ob pomoči domačinov in partizanov pobegnilo iz ujetništva ter v štirinajstih dneh prehodilo pot s Pohorja do Bele Krajine. Ralph Churches - Vran, eden od rešenih Avstralcev, je po vojni spomine zapisal v knjigi "Vranov let v svobodo«, njegov sin pa te dni po poti pobega vodi skupino prijateljev, obuja spomine na zavezništvo in promovira slovenske lepote.

V času okupacije so Nemci v taboriščih v okolici Maribora zadrževali zavezniške vojake, nekateri so bili v taboriščih, številne so pošiljali na delo na gradbišča in kmetije. Med najpogostejšimi britanskimi in francoskimi ujetniki se je znašel tudi Ralph F. Churches iz Adelaida v  Avstraliji, ki so ga kot člana 48. bataljona avstralskih vojnih sil maja 1941 zajeli v Grčiji in preko taborišča v avstrijskem Wolfsbergu premestili v Maribor. Churces, ki so ga sojetniki zaradi porekla z jugozahoda kontinenta imenovali »crow« oz. Vran, je s skupino ujetnikov leta 1944 popravljal železniško progo pri Ožbaltu. Bojni kolega Les Laws je s pomočjo domačinov Zavodnikovih navezal stike s partizani Šercerjeve brigade in 30. avgusta 1944 so z manjšo skupino pobegnili v Lovrenc na Pohorju. Dan kasneje so partizani osvobodili še 79 zavezniških ujetnikov ter z okoli 20 drugimi ujetniki, ki so delali na pohorskih kmetijah, pobegnili preko Lovrenca,  Gornjega Grada in Vač ter se po štirinajstih dneh prebili do Bele krajine, od koder so jih s partizanskega letališča prepeljali v italijanski Bari. Churches je po vrnitvi v domovino spomine na vojno ujetništvo zapisal v knjigi, sodelujoči partizani in združenja borcev pa so ob poti pričeli postavljati spomenike in s proslavami obeleževati ta edinstven evropski primer reševanje zavezniških vojakov. Leta 2007 se je na pobudo Eduarda Vedernjaka pričela izvedba projekta »Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let, evropska pot E – VRAN.

Ralph Churches je večkrat obiskal Slovenijo in kraje ob tej poti. Po njegovi smrti se je nad lepotami naše domovine navdušil tudi njegov sin Neil Churches in zadnja leta načrtoval pohod po celotni trasi pobega. K ohranjanju stikov je veliko pripomogla naša sokrajanja Staša Pernat Lesjak, ki je najprej dedku pomagala pri dopisovanju z Ralphom, kasneje pa še sama z Nielom. S pripravo poti, namestitvami in ogledi znamenitosti sta mu v veliko pomoč vodnika Matej Pistor in Špela Strasser, ki sta prejšnjo sredo na pot pospremila prvo skupino pohodnikov. Z vlakom so prispeli iz Maribora do Ožbalta, se poklonili pri tamkajšnjem spomeniku ter se v spremstvu lovrenških članov združenja borcev za vrednote NOB in planinskih vodnikov podali čez hrib v Lovrenc. Prvi dan so zaključili pri Kohu na Rdečem bregu, kjer jih je z venčkom partizanskih pesmi po večerji presenetil pevski zbor Rosika. Za celotno pot dolgo okoli 250 kilometrov so predvideli 11 celodnevnih etap in kljub slabšemu vremenu so glavnino poti opravili po načrtih. Pot bodo predvidoma zaključili v soboto v kraju Otok pri Semiču. Neil Churches namerava v prihodnjih letih na to pot pripeljati še več obiskovalcev in jim glede na zanimanje ponuditi različne variante zahtevnosti, od turistične z ogledi pomembnejših postaj, do bolj zahtevne, kot jo preizkušajo te dni. 

Povezave z viri za zgornji prispevek:

 

 

Prihod iz Maribora v Ožbalt z vlakom title=
Prihod iz Maribora v Ožbalt z vlakom
Poklon ob spomeniku v Ožbaltu v spomin na reševanje zavezniških vojakov title=
Poklon ob spomeniku v Ožbaltu v spomin na reševanje zavezniških vojakov
Vodnica Špela je pohodnike učila nordijske hoje s palicami title=
Vodnica Špela je pohodnike učila nordijske hoje s palicami
Rosika je pri Kohu zapela nekaj partizanskih pesmi title=
Rosika je pri Kohu zapela nekaj partizanskih pesmi
 title=
Neil Churches s prijatelji iz Avstralije, desno vodnika Špela in Matej title=
Neil Churches s prijatelji iz Avstralije, desno vodnika Špela in Matej
Naslovnica slovenskega prevoda knjige iz l. 2000 title=
Naslovnica slovenskega prevoda knjige iz l. 2000