Turistično društvo v Goriških brdih
četrtek, 26. novembra 2015, avtor Helena Petrič, foto Helena in Milena Pečnik
V soboto 14. novembra 2015 smo se člani Turističnega društva Lovrenc na Pohorju odpravili na tradicionalni izlet. Tokrat v Goriška Brda. Kot je naša predsednica in vodička uvodoma povedala: «...v samo rit kokoške, ki predstavlja Slovenijo.« Iz lastnih izkušenj in pričevanj udeleženih vam iz prve roke lahko povem, da tudi takrat, ko je »človek v riti«, ima možnost, da se ima fino. Mi smo to možnost maksimalno izkoristili.
Ker Pohorci ne vidimo dalje od Pohorja in si težko predstavljamo, da je kje lahko drugače kot pri nas, je najlažji način, da nam predstaviš drugačno pokrajino, razgled iz ptičje perspektive. Zato smo se uvodoma odpravili na razgledni stolp Gonjače, od koder se razprostira pogled na celotna Brda. Kljub meglenemu obzorju in nihajočemu stolpu, ki je pri nekaterih povzročil začetne znake morske bolezni, smo lahko občudovali prekrasno pokrajino in se veselili dejstvu, da so vinogradi samo še jesensko obarvani, vse ostalo pa je spravljeno na varno, nekje v kleti. In občudovati vinograd iz kletne perspektive tudi ni slabo. Ker smo kar hitro dojeli, kaj pomeni beseda »brda«, smo svojo pozornost preusmerili v bližnjo gostilno, ki je bila zaprta, tako da smo lahko samo občudovali domiselno urejeno dvorišče. Lovrenčani smo zelo povezani s svojim krajem in se domače počutimo samo v domačem okolju, torej ne preseneča, da je naslednja postojanka bila v vasici Šlovrenc. Kaj jim pomeni ta Š spredaj nimam pojma, močno pa sumim, da imajo Brici pogosto težave s šumniki in sičniki. Spet vam pravim iz prve roke, saj smo po ogledu lokalne cerkve skoraj na istem »hofu« pristali na dvorišču lokalnega vinarja Mavriča. Sledila je Rebula, Beli in Sivi pino, »nekaj« iz hrastovega soda, nekaj belega in rdečega, potem pa je tudi večina nas imela naenkrat šumnikov in sičnikov preveč na uporabo.
Sledil je ogled naravnega kamnitega mosta Krčnik. Nekaj, kar bi lahko bila lahkotna hoja navzdol po hribu, je lahko zahteven alpinistični podvig, če se tja odpraviš takoj iz vinske kleti. Seveda brez tolmunčka iz Žlahtne štorije ni šlo, Gušteja pa si je vsak vizualiziral po svoje. V mestecu Dobrovo smo si pogledali oljarno, poskusili oljčno olje in pot nadaljevali proti srednjeveškemu mestu Šmartno. Vas, o kateri prve pisne omembe segajo v 14. stoletje, se je izoblikovala kot obmejna utrdba, obdana z obzidjem in stolpi na nemirni benečansko-habsburški meji. Od potresa leta 1976 je Šmartno deležno obsežne in temeljite prenove. V vas, ki je leta 1985 zaradi izjemne kulturno-zgodovinske vrednosti razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, se tako ponovno vrača življenje, ki privablja mnoge turiste.
Dober izlet je spodobno zaključiti v dobri gostilni, ob pokušanju lokalnih dobrot in lokalnega vina. Kot že tradicionalno, pa je to tudi priložnost, da se nagrajencem za Marjetico, ki so kot darilo prejeli vabilo na izlet, podelijo priznanja.
Letošnji nagrajenci so:
Nagrado za najlepše urejeno hišo sta prejela zakonca Paulič z Recenjaka;
Nagrado za najlepše urejeno kmetijo sta prejela zakonca Pajtler s Kumna;
Nagrado za najlepše urejen balkon je prejela družina Brezovnik z Log.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke!
Vsem, ki se izleta niste udeležili, pa sporočilo Bricev:
...to naša so Brda, kjer sreča živi,
tu mati nam zemlja bogato rodi,
tu pridne so roke, pošteno srce,
le pridite v Brda, smo dobri ljudje.