Po mobilnosti na Sardiniji smo izvajali aktivnosti, s katerimi smo učence, starše in krajane seznanjali z rezultati našega Eramus+ projekta. V avli šole smo naredili razstavo fotografij, učiteljice in vzgojiteljici so predstavile mobilnost na pedagoški konferenci strokovnim delavcem v vrtcu in v šoli. Učenci so izdelali e-knjigo, ki je bila objavljena na FB in spletni strani šole. Članki so bili objavljeni tudi v večih spletnih časopisih in seveda na spletni strani Lovrenčan. Učenci so imeli tudi predstavitev mobilnosti za vse starše in krajane pred božično-novoletno prireditvijo na Odprtih vratih šole. 

Te so se udeležile tudi učenke 7. in 8. razredov, ki so se prijavile na razpis za Erasmus+ mobilnost v Issoudun, v Franciji. Iz »prve roke« so izvedele, kako takšna mobilnost poteka, kako so udeleženci preživljali prosti čas, kako so se počutili pri gostiteljskih družinah ... Vprašanj zanje kar ni zmanjkalo. Nato so se začele priprave na odhod v Francijo.

Tokrat so šle na pot same punce. Šest deklet je izdelalo svoje predstavitve in jih poslalo prijateljem v Issoudun. Takoj so se povezali in začeli klepetati po telefonih, video klicih. Komaj so čakale, da gremo na pot. Izdelale so PP predstavitve o Sloveniji, Lovrencu in naši šoli. V angleščini so jih predstavile francoskim učencem. Tudi Francoze je navdušila naša zelena lovrenška kotlina.

Tri učiteljice so opravljale opazovalno prakso na šoli. Spoznavale so nove oblike in metode dela, spremljale pouk in si pridno zapisovale, kaj vse bodo novega uvedle pri urah v svojih razredih.

Učenke so bile pri pouku s svojimi prijatelji. Vsak dan so imele tudi Erasmus+ delavnico, na kateri so snemali kadre za film o razbijanju stereotipov. Iz učilnice, parka, šolskega vrta in parka v muzeju je odmevalo: »Kar lahko naredijo fantje, zmorejo tudi deketa!« Med snemanjem so učenke zelo uživale, vživele so se v svoje vloge, tako, da so jih francoski prijatelji gledali z občudovanjem. Njigova naravna in sproščena igra je rezultat dolgoletne tradicije šolske dramske skupine Smrkav'ci. Učiteljice smo bile zelo ponosne nanje!

Pouk je bil kar naporen, saj smo bili v šoli od 8. do 17. ure. Šolske ure so dolge 55 minut. V šoli nimajo malice, imajo pa kar dve uri dolg odmor za kosilo. Še sreča, da je bilo kosilo tako okusno! Ni zastonj po celem svetu znana francoska hrana. 

Med dolgim odmorom so se učenke udeležile turnirja v igri med dvema ognjema. Naenkrat so igrale kar tri skupine. Tudi pravila so malo drugačna od naših. Nekaj časa smo opazovale, nato pa so se kar prepustile igri in se zabavale in smejale.

Popoldne smo imele dejavnosti bolj kulturno obarvane. Sprejeli so nas v Mestni hiši in nam razkazali pisarne, sodno in poročno dvorano in nam dali darilca.

Ogledali smo si srednjeveško mestno obzidje z mogočnimi stolpi in muzej Saint-Roch, v katerem sta bila v srednjem veku hospic in lekarna. V muzeju je tudi sodoben prizidek z moderno umetnostno galerijo.

Manjkalo ni tudi športnih aktivnosti. Šli smo bowlat in nekateri tudi na turnir v badmintonu. 

Zvečer so se družili v mestnem parku in še kje. 

Zadnji dan smo se kar težko, s solzami v očeh poslovili od prijateljev. Pa ne za dolgo, saj v nedeljo, 3. maja, pridejo na izmenjavo. Komaj čakamo.

Najboljše pa nas je šele čakalo. Vse smo komaj čakale Pariz. Ker je znamenitosti toliko, da si jih peš ne moreš ogledati v enem dnevu, smo si ga najprej ogledale z nadstropnega avtobusa. Vse dni smo imele 27-28 stopinj celzija. Paris pa nas je priačakal s 13 stopinj in plohami. Pravijo, da je pač takšno pariško vreme »comme si comme ça«. Nas ni preveč motilo, čeprav nas je veter skoraj odpihnil z nadstropja avtobusa. Imamo pa vse super spominek – dežnik.

Očaral nas je Eifflov stolp. Zagotovo je na polovici vseh posnetkov. Seveda pa so čudovite tudi vse ostale znamenitosti Pariza.

Zvečer smo utrujene popadale v postelje. Naslednji dan nas je zopet čakala dolga pot domov. Ko smo se vozile proti domu, so mi punce povedale, da je bila Erasmus+ mobilnost nekaj najboljšega, kar so do sedaj doživele. Nekatere so prvič letele z letalom, videti Pariz, spoznati tako dobre prijatelje ... Še bi šle!

Če želite izvedeti še več, bomo objavili tudi e-knjigo, ki jo bodo napisale učenke, seveda pa vsi komaj čakamo na film, ki bo objavljen ob obisku Italjanov in Francozov pri nas. Au revoir!

 

Koordinatorica Erasmus+ projekta:

Irena Črešnar, prof.