Samooskrba s sončno energijo
torek, 28. januarja 2020, avtor Anžej Bečan
Sončna energija je trajen in brezplačen vir, ki ga lahko s pridom izkoriščamo v gospodinjstvih za okolju prijazno ogrevanje sanitarne vode ali pridobivanje električne energije. Slednje je že več let omogočeno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov. Po njej gospodinjstvo postavi mikro sončno elektrarno za lastne potrebe. Viške elektrike v času sončnih dni oddaja v zunanje elektro omrežje, primanjkljaj v nočnem času ali ob slabem vremenu pa prejema od zunaj. Izmenjavo beleži dvosmerni električni števec in ob koncu leta se obračuna razlika med prevzeto in oddano električno energijo. Ob dobro izračunani zmogljivosti se manjša proizvodnja v zimskih mesecih pokrije z viški iz poletnih in za plačilo ostanejo zgolj obvezni stroški obračunske moči in prispevki, kar za povprečno gospodinjstvo (z 10 kW obračiunske moči s trifaznim priključkom) znese okoli 19€ mesečno. Ocena kdaj se investicija izplača ni enostavna a če v grobem za elektriko mesečno plačujete 75€, vas bo investicija 5 kWA elektrarne stala okoli 7.000 € za postavitev na ključ in se bo povrnila v 10 letih, življenjska doba pa naj bi bila po zagotovilih proizvajalcev več kot dvajset let. V primeru večje porabe, npr. če imate toplotno črpalko, je potrebna večja zmogljivost in se strošek lahko povrne tudi nekaj let prej.
Kako v praksi izgleda izgradnja sončne elektrarne? Na streho obrnjeno med vzhod in zahod (idealno na jug) se na posebne nosilce montirajo lahkih solarni paneli ter se povežejo s kabli do razsmernika, ki pretvarja enosmerni tok v izmeničnega. Ta se nato priklopi na notranje omrežje gospodinjstva. Sam naziv »samooskrba« marsikoga zavede, da to pomeni neodvisnost od zunanjih izpadov v primeru snega ali žleda. Žal ne drži - če pride do izpada, se mora samodejno izklopiti tudi sončna elektrarna.
Izdelavo mikro sončne elektrarne je tehnično manj podkovanim najbolje zaupati enemu od številnih ponudnikov (Gen-i Sonce, Petrol, Sonce energija...), ki svetuje o potrebni kapaciteti in z našim pooblastilom uredi vse potrebno za izgradnjo, priključitev v omrežje in pridobitev subvencije Eko sklada.
Z zadnjo spremembo Uredbe je postala zanimiva "skupnostna samooskrba", kar pomeni samooskrbo večstanovanjske stavbe, kot so npr. bloki v lovrenški Šolski ulici.
Skupna poraba električne energije v Občini Lovrenc je dobrih 8.000 MWh, od tega porabimo v 1100 gospodinjstvih slabih 5.000 MWh. Za primerjavo - to je enajstdnevna povprečna proizvodnja hidroelektrarne Fala.
V Lovrencu je trenutno 7 sončnih elektrarn s skupno inštalirano močjo okoli 80 kW, kar predstavlja letno proizvodnjo okoli 90 MWh ali dober 1% lovrenške porabe. Imamo pa tudi dve hidroelektrarni, ki "pridelata" bistveno več: MHE Lakožič ima neto moč 75 kW, MHE Lovrenc (Kretiv Rogaška) pa ima moč 970 kW; obe skupaj sta v letu 2018 proizvedli dobrih 10.000 MWh letno. To pomeni, da se v Lovrencu generalno gledano proizvede več električne energije, kot je porabimo. To ugotavlja tudi Energetska agencija za Podravje, ki vsako leto pripravi poročilo o izvajanju lokalnega energetskega koncepta.
Ker rad spremljam podatke, je v prilogi nekaj zaslonskih posnetkov iz spletne in mobilne aplikacije SolarEdge, katerega razsmernik uporabljamo in omogoča ažurno posredovanje karakteristik v spletno bazo. Od tu preko spletnih servisov zajemam podatke tudi za prikaz proizvodnje v korelaciji s senzorjem solarnega obsevanja vremenske postaje. V letu 2019 je bila izjemno visoka proizvodnja: več kot 90 dni je bilo proizvedenih > 30 kWh; dobrih 85 dni med 20 in 30 kWh, prav tako 85 dni med 10 in 20 kWh, le v 60 dneh manj kot 5 kWh (toliko se nabere ob oblačnih ali deževnih dneh).
