40 let duhovništva Alojza Vicmana
sobota, 26. julija 2014, avtor Mateja Potočnik, foto Jože Vicman
V nedeljo, 6. julija, je v puščavski cerkvi, ob navzočnosti vernikov iz Puščave, Lovrenca in Nove Cerkve, praznoval 40-letnico duhovništva domačin Alojz Vicman.
Alojz Vicman se je rodil 6. junija 1949 na Prodnarjevi domačiji na Kumnu in odraščal v kmečki družini skupaj z bratom Pavlom in s sestro Štefko. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Puščavi, zadnje štiri pa v Lovrencu na Pohorju. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na 2. državni gimnaziji v Mariboru. Med šolanjem na gimnaziji je bival v malem semenišču v Mariboru, nato ga je pot vodila v Ljubljano na Teološko fakulteto. V času študija je bival v tamkajšnjem bogoslovnem semenišču. Prva tri leta študija je opravil v Ljubljani, zadnja tri pa v Mariboru, kamor so zaradi prostorske stiske preselili bogoslovce mariborske škofije. Teološka fakulteta je bila po drugi svetovni vojni izključena iz univerze in je imela status samostojne cerkvene ustanove, po letu 1991 pa je ponovno postala ena od fakultet univerze v Ljubljani.
Za duhovnika je bil posvečen 29. junija 1974 v mariborski stolnici, 14. julija 1974 pa je v svoji rodni Puščavi pel novo mašo. Njegovo novomašniško geslo je bilo: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži, in svojih steza me nauči!« Lahko rečemo, da še danes, po 40-ih letih hodi po Njegovih poteh! Njegov takratni pridigar je bil gospod Tone Krašovec, s katerim sta še danes dobra prijatelja, ta mu je pridigal tudi na letošnjem slavju v cerkvi Device Marije v Puščavi. Svojo duhovniško službo je začel najprej kot »nedeljski« kaplan v Novi Cerkvi pri Vojniku, po enem letu (1975) pa nadaljeval kot redni kaplan v isti župniji do leta 1981, ko je po smrti župnika Alojzija Žolnirja postal najprej župnijski upravitelj, kasneje pa župnik. Tam je ostal vse do danes. Leta 1986 pa je postal tudi dekan dekanije Nova Cerkev, ki obsega 9 župnij.
Ob njegovem jubileju mu želimo, da dragi Bog še naprej blagoslavlja njegova prizadevanja za iskanje in spoznavanje Božjih poti ter ga izročamo v Marijino varstvo!
