beseda | razlaga | primer | vpisal |
---|
vada | voda | Tota vada je tak marzla,da ti roke skur zmarznejo,ko s jh vmivaš. | Sandra |
vajdlenk | lavor | Či šou na murje, dama je nage v vajdlenk namokal. | Pohorc |
vajngerli | velika emajlirana posoda | Vajngerli smo pa jo nucali, ko smo kšir pomivali, ni blo pomivalnega stroja še tej. | Zn |
vaklat | majati | Bom mogo stol skop zalimat, ko ž tak vakla. | pubec |
valet | veljati, dopustiti | Zmierom mare tvaja valet. | žomošter |
valo | velja | Te pa valo, ko sma se zmnla. | pubec |
vančoner | stenska tapiserija | Nad hodrom visi lep vančoner. | Boka |
vart | vrt | Ceu den sn na varti štehau. | maček |
varvat | pestovati, varovati | Ko sn bil še moli so me stora moti varvali. | Radoljna |
varžet | žep | Glih tek mo v varžeti, da ga mo vsoka poža roda. | Pohorc |
vaudit | godrnjati | Koj napre vaudi eno no isto. | žomašter |
vazna uta | uta za vozove | Lojtrski vuoz stoji v vazni uti. | žomašter |
vbiknt se | upreti se | Sn reko pubeco, da grema delat, pa se mi je vbikno. | Barbara |
vda | seveda | Vda moš prav. | pubec |
vedl | ovenel | Bek varži rože, so ž vedle. | žomašter |
vejenk | mačeta | V fabriki so včosih fajne vejenke delali. Si lahko fajn prieglav z jiemi. | maček |
vejenk 1 | vejalnik, naprava za ločevanje plev od zrnja | Na roke gnat vejenk je še kuj težko. | žomašter |
vekerca | budilka | Vekerca me zajebava, pa sm predolgo spau | Zn |
vekslat | menjati | Daj mi toti gnor zvekslaj. | Barbara |
velni | kodri | Kiri frizer ti je naredo toke lepe velne? | Barbara |
verbat | glasovati | A ti si ž šov verbat nes? | maček |
verštat | delavnica | Majster je ciele dneve v verštati fretal. | Radoljna |
veša | vešča | Vgosni lahterno, da čobojo veše v dohcimer prletele! | Mateja |
vešper | popoldanska molitev v cerkvi | Trezika je šla na vešper f cirko. | Mateja |
veterlajsna | vetrna obroba, zaščita strehe na čelu hiše | Špengler nam je pa nove veterlajsne gr naredo.
| maček |
veverca, beberca | veverica | Veverca je daro arehov potarla. | Radoljna |
vgenit | ukriviti | Kor keka ni naredo, sam lapoto mi je vgeno. | Pohorc |
vičerka | popoldan | Vičerko rad molo du ležem. | Pohorc |
vidinko | opoldne | Vidinko pa pridi domu na južno. | Radoljna |
vieda | seveda | Vieda te bom čokau. | Barbara |
vihvat | uhajati | Teti presneti lauženk, koj napre vihva od doma. | žomašter |
vikleri | lasne navijalke | Tote viklere mareš probat, lej koke lepe velne mom jaz. | Barbara |
vimen | vime | Je mela noša krova pun vimen mleka. | Radoljna |
vinčič | sesek (pri živalih) | Zgleda, da kazo en vinčič boli. | žomašter |
vint jakna | vetrovka | Mom ž čist ofretano vint jakno. | Zn |
virflcuker | sladkor v kockah | Lavženki so vse virflcuker pojedli. | maček |
viršič | kopitnik | Viršič so včosih nuncali za obfirmitl | žomašter |
virt | gospodar | Brez dariga virta se paverniji bol bogo godi. | Mateja |
virtvat | gospodariti | Bolj bogo mi virtvamo zodne cajte. | Radoljna |
vjiedat se | žreti se | Kne se tak vjiedaj zavol totiga latra, boš še balena grotala. | Barbara |
vjutro | zjutraj | Ko ti vjutro vstoneš, sn jaz že dela sita. | Barbara |
vlička | spomladi | Pozno vlička je sunce ži daro dolgo na nebi. | Radoljna |
vogl | vogal | Franček je stau za voglom pa špegau skouz Micikno akno. | Mateja |
volko | veliko | Volko je vprašanj, pa molo odgovorov. | Zn |
vona | kopalna kad | Vada ti bo skor začela teč niemo vone. | Zn |
vondrat | seliti se | Vondram v mesto. | Rubikon |
vos(am) | sem noter | Pridi vos, boš kaj povedau. | maček |
voseršprocni | vodeni žličniki | V ajnmohc bom pa kuj voseršprocne zakuhala. | Barbara |
voservoga | vodna tehtnica | Toto tuorto si pa na voservogo dielala, ha? | Barbara |
vošmašin | pralni stoj | Toti vošmašin pa col kne vredi spere beša. | Zn |
vošpulfer | pralni prašek | K Debeli Berti smo na velko hodli po vošpulfer. | Zn, Grobn |
vožgat | prižgati | Vožgaj luč, je ž jo temno. | Zn |
vratorit | loputati, stalno odpirati vrata | Kene tek vratori, mi gre ž na živce! | žomašter |
vringl, oringl | uhan | Je mela pr meši v uheh liepe nove vringle.
| Radoljna, maček |
vrobl | vrabec | Vrobli mi bojo cielo gredo skrampali pa seme vun pojedli. | Mateja |
vročka | pot med njivama, na kateri obrača orač | Na vročki smo obročali vole, ko smo aroli.
| žomašter |
vrog | vrag | Za Miklavža sn se za vroga gir naredo. | Pohorc |
vrote | vrata | Vrote mi gir ofnaj. | Barbara |
vrozit | vreščati, škripati | Kiri so te bl oni, ko so ponoči tak vrozli?
Kak je pa Tonč nes pr meši vrozo na orgle. | Pohorc, Radoljna |
vsakdajna hiša | dnevna soba, soba za goste (na kmetih) | Postriegli so nam v vsakdajni hiši. | žomašter |
vslinit | udariti | Ko te bom vslinla, pubec žlehni! | Mateja |
vsnodat se | vtikati se | Ko se tej tek vsnodaš v maje delo? | žomašter |
všenit se | uščipniti se | Mom cieu parst plau, sn se všeno. | Barbara |
vteknit | vtakniti, založiti | Če viem, kom sn vtekno one papirje. | Grobn |
vtrogat | utruditi, zdelati se | Čisto ga je vtrogalo, da se je mogo vlečt | žomašter |
vugat, vugalca | majati se, razmajan predmet | Toti stol se tak mačno vuga, da je grotau ž prava vugalca. | žomašter |
vujat | zvijati, migati z glavo | Ko je zvedeu za ceno, je začeu kar vujat z glavo. | žomašter |
vun dielat | opravljati | Na poti s cierke bobnce rode lodi vun delajo. | Radoljna |
vun rajsnt | rešiti | Glih an me je vun rajsno, da nisn gir pločau. | Zn |
vun sfurma | brez oblike | Potica se mi ni posrečla, bla je dara, samo von sfurma. | Zn |
vun šivat | vesti | Na tištohi sn toke liepe gotrže vun sšivala. | Barbara |
vun videt | izgledati | A cielo noč nisi spal, da tak bogo vun vidiš? | Radoljna |
vun zavzet | posvetiti pozornost | Celi večer sma bla na veselici, pa se ni vun zavzel, da b šla plesat. | Pohorc |
vuna | volna | A moš kaj vune, da bi Frančeko zokne zaštrikala? | Mateja |
vunta | ven | Vunta čez akno poglej, kak lije. | pubec |
vuohrat | goditi | Toto mi vuohra, da zame dielaš. | Barbara |
vuržoh | razlog; kriv | Brez vuržoha so me vunta vargli. Jo čisn biv vuržoh. | Barbara |